Čeprav so migracije vedno obstajale, v 19. stoletju ne masovne legalne, ne masovne ilegalne migracije niso bile tema. Razpravljalo se je o narodih in narodnih državah ob prihajajočem zatonu ali načrtnem miniranju tedaj še obstoječih monarhij.

In levica, četudi izhajajoča iz francoske revolucije, ni mogla biti zaščitnica človeških, državljanskih in ekonomskih privilegijev manjšin kot se predstavlja danes.

Sčasoma se je levica sprofilirala kot nadstruktura sindikalizma, tistega mehanizma, tiste sile, ki naj bi pomagala delavcem, da si kolektivno izpogajajo boljše pogoje za delo. A delavcev v narodnih državah, kjer so te levice, ker levice so vedno najprej in predrzno rečem, samo lokalne. Zato pa delujejo tako groteskno, podobno kot desnice, ko jih vidiš, kako sinhrone so s tujimi kolegi in kako so za idejami vseh prisotne brezkoreninske, svetovljanske, mednarodne ideje. Pozor, ne trdim, da si lokalne levice po svetu ne morejo deliti izkušenj, druga drugi svetovati, kako pomagati delavcem, kjer delujejo, a rešitve morajo biti implementirane v okolju delovanja. Vedno.

In migracije, še zlasti masovne, nikoli ne morejo biti blagohotno sprejete od katerekoli iskrene, pristne levice, če bi kaj takega onkraj subverzije obstajalo. Več ljudi pomeni težave za delavski razred, tudi onkraj razprav o integrabilnosti določenih narodov in ras. In levica tega ne more zagovarjati, kaj šele, da spodbuja ali sodeluje pri mednarodnih tokovih priseljevanja – nezakonitega ali zakonitega. 

Razumem, povprečni levičar, ki se ne zaveda subverzivnosti v ozadju levičarstva, na levičarstvo gleda kot na ideologijo spreminjanja sveta na bolje za vse, ne le peščico. Toda levičarstvo, ki se ne zaveda in se ne drži svoje lokalnosti in lokaliziranosti in ki jo rine v humanizem in kot se temu danes popularno reče, neke vrste globalizem, postane subverzivni, tujski tikkun olam. Židovski anarhizem pod krinko izboljševanja sveta na bolje za vse, češ, fokus mora biti na manjšinah, ker edino tem še ne gre dobro kot ostalim, ergo…

Če bi levica bila kako dobronamerno, iskreno, pristno gibanje, sila, mehanizem, bi ne bilo tako očitno, da njenega izvornega namena ne samo, da skoraj več ni, temveč da mu nasprotuje na vsakem koraku. Luka Mesec in podobni bodo delavstvo, s katerim se tradicionalno ne misli relativno dobro zaščitenih, čeprav ne preveč bogatih, v prosveti zaposlenih potomcev s partijo in boomerji odraslih ex jugoslovanskih elit, spremenili v vsakogar, ki je za kogarkoli zaposlen. Četudi za državo, četudi za od tujih držav subvencionirane, t.i. nevladne organizacije, čeprav smo pred kratkim dobili tudi konkluzivni dokaz, da NEVLADNA ORGANIZACIJA skoraj vedno pomeni organizacijo, subvencionirano od USAID – a za namene izvajanja subverzije pod krinko izboljševanja in demokratiziranja sveta.

Te organizacije počno vse, le za izboljševanje delavstva v težkih industrijah ali pristno prekarnih življenjskih situacijah jim DOBESEDNO ni mar, ali se, ne vem, kaj je huje, razvajena deca elit, niti ne zavedajo, da ta razred obstaja. Skrbijo za prekarce, ki so od države že zaščiteni, ker ne rabijo plačevati enakih prispevkov kot resnični prekarci z spji. Skrbijo za plače učiteljev, profesorjev, itn., volilnega telesa politične sile, pač zadolžene za perpetualno prolongacijo teh istih rabot. Skrbijo za begunce, četudi to niso, skrbijo za ilegalce, najsi bo razlog njihove ilegale karkoli – velikokrat zgolj in samo, da se kakor “inatijo” drugi plati istega teatra, desnici.

Nič od tega, za kar skrbi današnja levica, ne pomaga lokalnemu delavstvu in se glede nepomembnosti lokalnega delavstva povsem strinja s kakor h gospodarstvu usmerjeni desnici, ki na drugi strani masovno uvaža in zagovarja legalno preseljevanje, češ, da je lokalno prebivalstvo leno.

Jean Paul Sartre je nekoč zapisal, torej, dobesedno je napisal esej z naslovom “Marksizem je humanizem”, in po tem ga lahko sodite, da je bil subverzivec in ne kak pristni, iskreni levičar. Če trdiš, da bi rad izboljšal svet in se ne zavedaš, da moraš začeti in se omejiti in fokusirati na lokalno in da je skrbeti za vse enako kot skrbeti za nikogar, si zavestno ali nezavedno subverzivec in anarhist in je v bistvu vseeno, kaj je razlog tvojemu vedenju in delovanju.

A.E.